In Fabric (2018)

In Fabric (2018)

Filmski kotiček, 17. oktober 2019 ― Marianne Jean-Baptiste and Fatma Mohamed in In Fabric (2018), Foto: Imdb Slovenski naslov: - Država: VB Jezik: angleščina Leto: 2018 Žanri: komedija, grozljivka Dolžina: 118',  Imdb  Režija: Peter Strickland Scenarij: Peter Strickland Igrajo: Marianne Jean-Baptiste, Fatma Mohamed, Hayley Squires, Leo Bill, Jaygann Ayeh In Fabric, najnovejša stvaritev Petera Stricklanda, enega najzanimivejših britanskih avtorjev zadnjega desetletja, je že od lanske premiere v Torontu stal v samem vrhu seznama filmov, ki se jim najbolj veselim v letošnjem letu. Vprašanje je, ali bi svet sploh slišal za danes 46-letnega Angleža, če ta ne bi denarja podedovanega po pokojnem stricu, namesto v reševanje stanovanjskega vprašanja raje usmeril v snemanje celovečernega prvenca. Strickland je sklenil posneti film z lastnimi sredstvi in ker je 25.000 funtov zapuščine v Angliji dobra desetina sredstev, ki jih potrebuješ za takšen projekt, je odšel v Romunijo in tam posnel prvenec Katlin Varga (2009), s katerim se je prebil na veliko sceno (premiera v Berlinu in srebrni medved za zvok). Sledil je Berberian Sound Studio (2012), čudovito avdiovizualno posvetilo eri gialla in nato še vrhunec njegove dosedanje kariere, odlični The Duke of Burgundy (več o filmu si lahko preberete na tej povezavi), ki sem ga uvrstil na mojo lestvico najboljših filmov leta 2014. Marianne Jean-Baptiste in In Fabric (2018), Foto: Imdb Strickland tudi z naslovno zgodbo znova nadvse uspešno obuja duh gialla. Odlična Marianne Jean-Baptiste igra bančno uslužbenko Sheilo, žensko srednjih let, ki po propadu zakona poskuša obrniti novi list. Potem ko jo bivši zamenja za "novejši model" Sheila želi spoznati nekoga novega. Stik s potencialnim kandidatom je vzpostavljen skozi časopisna rubriko z zasebnimi oglasi, prvi zmenek dogovorjen. Sheila v iskanju ustrezne obleke zaide na ženski oddelek lokalne veleblagovnice, kjer njeno pozornost pritegne rdeča toaleta. Na pomoč ji priskoči enigmatična uslu

Prostori, ki se nam ponujajo v izkušnjo in čutenje

Kriterij.si, 15. oktober 2019 ― Prostori, ki se nam ponujajo v izkušnjo in čutenje Snježana Premuš: Vsak zdaj je čas, prostor Urednik Tue, 10/15/2019 - 12:22 Prostori, ki se nam ponujajo v izkušnjo in čutenje Morda lahko prek naslovov zadnjih treh del Snježane Premuš potegnemo nekakšen zgovoren lok, od (Poiesis) sebstva prek njegovih (Fizičnih) manifestacij v čas in prostor. Telo, na katero so osrediščena njena raziskovanja že od samih koreografskih začetkov, seveda ni nikoli brez časa in prostora, nosi ju v sebi in ju ustvarja okoli sebe. A videti je, da se Vsak zdaj je čas, prostor izrazito obrača navzven, k vsemu, kar sestavlja in soustvarja kontekst, v katerega se telo vpenja. Spremno besedilo napoveduje plesno-instalacijski dogodek, v katerega je občinstvo povabljeno z zelo spontanim prehodom iz zunanje realnosti. Ponujena instalacija je prostorska razmestitev razpršenih, simultanih sektorjev zaznave, skozi katere gledalci s postanki prehajamo, se vanje za nekaj časa nameščamo ali jih bolj oddaljeno opazujemo in ki so večinoma organizirani okrog zelo natančno usmerjenih in lokaliziranih virov zvoka in svetlobe. Ti prostori se nam ponujajo v izkušnjo in čutenje, ne pa z neko vnaprej določeno vsebino. Zvočne pokrajine, šumi, drobci skladb, glasovi, ki zaradi svoje pritajenosti delujejo bolj kot materija in ne kot prenašalci pomena, lise svetlobe, ki nastopajo kot prazne slike, namenjene zgolj opazovanju drobnih premen ali projiciranju lastnih vsebin, ničesar ne pripovedujejo ali predstavljajo, ampak se s svojimi gostotami in teksturami gibljejo skozi naša telesa ter nas ovijajo v estetsko izkušnjo, v kateri se lahko posvečamo svojim zaznavam. Zaradi zamejenosti teh kotičkov, krajin, prostorov so te izkušnje zelo individualne, delne, specifične – zvočni slapovi so ozki, napajajo se iz različnih virov in potrebujem kar nekaj časa, da se zelo konkretno zavem, da, denimo, zgodbi (edina strnjena, a še ta le deloma razumljiva pripoved v vsem večeru), ki jo iz oddaljenega kota polslišno pripov

Ogromen potencial igrišča, potencial umetnosti

Kriterij.si, 15. oktober 2019 ― Ogromen potencial igrišča, potencial umetnosti Snježana Premuš: Vsak zdaj je čas, prostor Urednik Tue, 10/15/2019 - 12:15 Ogromen potencial igrišča, potencial umetnostiRefleksija po ogledu predstave 30. septembra 2019 Oseba, ki je pred nekaj minutami vstopila v prostor, hodi po črnem parketu, brez plašča, brez torbe, bosa. Prisluškuje. Poskuša ujeti niz večplastne zvočnosti. Zdi se, da besede, ki jih skuša razumeti, prihajajo od drugod, od daleč, z one strani začrtanega parketa ... Druga oseba našpiči ušesa, se usede na kavč na črnem parketu, posluša. Zdi se, da bo morda ujela del pripovedi ... Po črnih tleh, zamejenih z belimi stenami in nekaj nedorečenimi svetlobnimi pasovi, po prostoru, po zemljevidu, hodi nekaj oseb ... ljudje. Čutijo se povabljene, da se sprehodijo po navideznem zemljevidu parketa, da se srečajo. Prisluškujejo nedorečenim besedam. Iščejo izvor zvoka, pomen besed, niz povedi, in prav to zvočno iskanje oblikuje njihovo pot po parketu. Pot, to premikanje neznanih znancev po prostoru, ta srečanja, je hkrati dragoceno opazovati. Poti poslušanja oblikujejo dinamiko srečevanja v prostoru. Poskušajo slediti zgodbi. Med besedami je dovolj praznine, da ta krepi spekulacijo. Zgodba morda govori o prostoru, o linijah, površinah, volumnu ali o poti, ki preči. Zdi se, da poslušanje zgodb razpira vprašanja o prostoru, o pomenu krajine, v katero vstopaš ti in jaz, o odnosih. Stojim na odru, na črnem parketu, obdanim z belimi stenami in svetlobnimi pasovi. Na njem je nekaj stolov, kavč, blazine. S stropa, malo nad mojimi ušesi, visi kopica usmerjenih zvočnikov. Prisluškujem. Potencial zgodbe, ki jo težko zagrabim. Paleta zvokov razpira širino možnih prostorov. Pred menoj se odpira zvočna krajina, ki z natančnim umeščanjem zvoka razpira prostor in vabi k sodelovanju. K potovanju od enega do drugega zvočnika, od ene do druge zgodbe, od ene do druge osebe. Kaj določa prostor: linije, volumni ali zvok ali naši odnosi? Igra na parketu, ki traja. Zame in vse
The Art of Self-Defense (2019)

The Art of Self-Defense (2019)

Filmski kotiček, 14. oktober 2019 ― Alessandro Nivola and Jesse Eisenberg in The Art of Self-Defense (2019), © Bleecker Street Slovenski naslov: - Država: ZDA Jezik: angleščina Leto: 2019 Žanri: komedija, krimi, drama Dolžina: 104',  Imdb  Režija: Riley Stearns Scenarij: Riley Stearns Igrajo: Jesse Eisenberg, Alessandro Nivola, Imogen Poots, Steve Terada, Phillip Andre Botello Stemnilo se je že. Z vrečko pasje hrane hitite domov. V pusti ulici mimo pripeljeta neznanca na motorju, eden izmed njiju te vpraša: "Si oborožen?" Kako sploh odgovoriti na takšno vprašanje? "Nisem!" je odvrnil zmedeni Casey (Jesse Eisenberg) in tako spisal povabilo skupini napadalcev na motorjih, ki ga je nekaj trenutkov kasneje oropala in hudo pretepla. Tako hudo, da je nekaj dni preživel v bolnišnici, na oddelku za intenzivno nego.  Dogodek je sesul že tako nizko samozavest sramežljivega računovodje, ljubitelja mehkega rocka in lastnika prikupnega kužka, sicer njegovega edinega prijatelja. Trideset in nekaj letni Casey je torej prava šleva, moški brez jajc, ki se nikoli v življenju ni postavil po robu živi duši. Ob prvih znakih potencialnega konflikta je vedno izbral umik. To je taktika, ki je delovala vse do srečanja z neznanci na motorjih. In to je dogodek, po katerem Casey odide do trgovine z orožjem, z namero kupiti pištolo. Formularji so izpolnjeni in ovir za nakup ni. Toda preden lahko prevzame svoj kos orožja mora miniti nekaj tednov. Takšen je pač zakon. Gre za nekakšno varovalko, ki preprečuje scenarij, da kupec v navalu jeze takoj preluknja tistega, do katerega goji zamero. V iskanju alternativ Casey zaide v lokalni karate klub in hitro začuti, da je to dober korak v smeri izboljšanja njegovih obrambnih sposobnosti. Pod svoje okrilje ga vzame karizmatični Sensei (Alessandro Nivola) in transformacija glavnega akterja se lahko začne. 33-letni ameriški režiser Riley Stearns je z odličnim prvencem Faults (2014) spisal najboljše povabilo za svoje bodoče projekte. Pet let kasneje so na festivalu
Midsommar (2019)

Midsommar (2019)

Filmski kotiček, 10. oktober 2019 ― Jack Reynor, Florence Pugh in Vilhelm Blomgren v Midsommar (2019), Foto: Imdb Slovenski naslov: - Država: ZDA, Švedska, Madžarska Jezik: angleščina, švedščina Leto: 2019 Žanri: drama, grozljivka, misterij Dolžina: 147' ,  Imdb  Režija: Ari Aster Scenarij: Ari Aster Igrajo: Florence Pugh, Jack Reynor, Vilhelm Blomgren, Will Poulter, William Jackson Harper Ameriški režiser Ari Aster je na krilih uspeha odličnega celovečernega prvenca Hereditary potreboval le leto dni za novi film, s katerim mu je ponovno uspelo pritegniti nemalo pozornosti. Aster je vlogo prve violine namenil talentirani Angležinji Florence Pugh (Lady Macbeth, The Little Drummer Girl), ki igra mlado Američanko Dani, ki se skupaj s fantom Christianom (Jack Reynor) in njegovimi prijatelji (navkljub njihovem ugovarjanju) odpravi na poletno potepanje, na katerem bojo odkrivali lepote ruralne Švedske. Osrednji cilj njihove turneje je obskurni festival, nekakšen švedski "Pozdrav poletju," ki ga prebivalci idilične vasice bogu za hrbtom organizirajo vsakih 90 let. Festival je nedvomno zelo zanimiva priložnost za skupinico ameriških turistov, ki se prvič potepajo po Skandinaviji, dodaten bonus pa je dejstvo, da je del njihove ekipe Pelle, ki prihaja iz teh krajev. Prav on je druščino s svojimi zgodbami prepričal, da v fokus njihove švedske avanture postavijo festival v njegovem domačem kraju. In prvi vtis je zelo dober: ob glasbi in plesu prišlekom takoj ponudijo halucinogene gobe in družba se pod vplivom le-teh hitro sprosti in zlije s tamkajšnjo mladino. Mamila v teh krajih očitno niso noben tabu in druščina je v teh trenutkih najbrž enotnega mnenja, da so s prihodom na festival zadeli pravi jackpot. Prvi vtisi so fantastični, toda nekaj čudnih podrobnosti nekako napoveduje, da izkušnja za povabljence ves čas verjetno ne bo povsem prijetna.  Aster je v uvodu v zgodbo vzpostavil psihološki profil glavne junakinje zaznamovane z družinsko tragedijo (beri: skupinski samomor mlajše s
še novic